Ko sem začela graditi hišo v bližini mojih staršev, sem se zavedala, da bomo tako lahko več časa preživeli skupaj. Seveda mi je bil najlepši obred jutranja kava pri mojih starših. Moji starši so bili vedno dobri, nasmejani in prav oni so bili tisti, ki so mi pri gradnji hiše največ pomagali. Brez njih bi bilo veliko težje. Tako jim bom vedno hvaležna zato. Najprej sem imela v mislih, da bi oni hodili na jutranjo kavo k meni. Potem pa sem videla, da bi bilo za njih to preveč naporno. Namreč, ko se zjutraj prebudijo, se radi v miru uredijo. Tako jim največ pomeni, da zjutraj v miru pojejo zajtrk in spijejo kavo. Tako sem se odločila, da bo jutranja kava vedno pri njih. 

Ker pa so oni kavo kuhali, sem jo jaz vedno kupovala. Včasih sem raje naredila zalogo kave, kajti včasih sem na to pozabila ali pa nisem imela časa. Tako vsako jutro pred službo skočim na hitro k staršem na kavo. Ko tako razmišljam, lahko rečem, da sem lahko res srečna, da imam to možnost. Zavedam se, da vedno ne bo tako. Zato te trenutke še bolj cenim. 

Moji starši so vedno dobre volje, tako se pri kavi vedno nasmejimo in imamo lepo. Trenutno si ne predstavljam, da ne grem zjutraj k njim na kavo. Meni jutranja kava pomeni ogromno, brez nje ne znam začeti dneva. Enkrat sem se odločila, da ne bom več pila kave in lahko rečem, da je to zame bila napačna odločitev. Kajti dnevi brez kave niso bili dobri. Bila sem nervozna, utrujena, zaspana. Nekaj mi je manjkalo. Kako srečna sem bila, ko sem spet začela piti kavo. Ne vem zakaj, ampak jutranja kava je zame zakon. Ljudje smo si različni, jaz sem pač takšna in takšna bom tudi ostala.